Avtor: ABC

Medtem ko nas pešanje vida dokaj hitro opozori, da ne moremo več varno voziti, marsikdo malce pozabi, da je pri vožnji pomemben tudi sluh. Ob slabem sluhu ali glasni glasbi v vozilu ne slišimo nekaterih dogajanj v avtomobilu in v prometu ali pa ne vemo natančno od kje zvoki prihajajo. Tako lahko v prometu preslišimo rešilni avto, zvočna opozorila in ostale zvočne dogodke, zaradi katerih smo tako mi kot ostali udeleženci bolj varni.

Kdor slabše sliši, se slabše znajde v prostoru. Z zvoki iz okolja dobivamo veliko informacij, čeprav te pogosto dojemamo podzavestno. Na ta način se orientiramo in zaznamo oddaljenost bližajočega izvora zvoka. Zato imamo dve ušesi in s tem stereo sluh.

Če se preveč zanesemo na sluh, je to nevarno za voznika, še posebno pa za pešca, ki prečka cesto in morda ne pogleda dobro levo in desno. Vprašamo se lahko, kako bo, ko bo tihih avtomobilov v prometu še več. Ker smo zdaj navajeni brnenja v prometu, se že pojavlja vprašanje, ali bi se moralo električne avtomobile namerno narediti zvočno bolj opazne.

Naglušni niso slabši vozniki

Privajanje na to, da nas nekdo lahko neslišno prehiti, utegne biti težko, prav tako pa je lahko vožnja po izgubi sluha precej naporna in tudi nevarna. Gluhi in naglušni od rojstva, se že pri učenju vožnje navadijo, da morajo biti v prometu še toliko bolj pozorni. Njihova pozornost je zasnovana predvsem na vidnih dražljajih, zato je zanje še toliko bolj pomembno, da imajo tudi s pravilnim položajem sedeža in vzvratnih ogledal ter čistočo stekel čim boljši pregled.

Če je nekdo gluh ali naglušen, to nikakor ne pomeni, da je tudi slabši voznik. Zaradi svojih omejitev so taki vozniki še bolj pozorni na dogajanje na cestah oziroma v prometu okoli sebe, kar potrjujejo tudi raziskave. Pri nepoklicnih voznikih gluhost oziroma okvara sluha po slovenski zakonodaji tudi ni razlog za omejitev veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Sluh peša po 30. letu

Četudi morda še dobro slišimo, se to lahko že kmalu spremeni. Po 30. letu sluh začne pešati vsem, kdaj se bo izguba sluha pričela, pa je odvisno tudi od naše genske zasnove ter od slabih navad, ki smo jih skozi svoje življenje sprejeli.

Na hitrejšo izgubo sluha denimo lahko vpliva kajenje, močan hrup (slaba zvočna zaščita pri delavcih v težki industriji in gradbeništvu…) in najverjetneje tudi nekateri prehranski primanjkljaji (s sluhom povezujejo vitamine, kalcij in omega-3 maščobne kisline).

Večja tveganja za slabši sluh predstavljajo pogosta vnetja ušes in bolezenska stanja, ki prinašajo slabšo prekrvavitev npr. visok krvni tlak, sladkorna bolezen ali povišane ravni krvnih maščob. Najpogosteje nam začne pešati občutljivost na visoke frekvence od 2000 Hz naprej. Pri vožnji tega morda ne bomo takoj opazili, a vendarle lahko vpliva na vozniške sposobnosti, še posebno, če je prisotnih veliko motečih dejavnikov iz okolja.

Bolje prej kot pozneje

Voznikom, ki slabše slišijo, vsekakor priporočamo nošenje slušnega aparata, saj tudi tu pomisleki, da bi nas aparat preveč motil (okrepil napačne zvoke) niso na mestu. Slušni aparat že dolgo ni več samo ojačevalec zvoka. Je veliko več. Ojača lahko točno to, kar potrebujemo. Ko počasi postajamo naglušni, se tudi možgani spremenijo. K sreči so možgani plastični in se funkcionalno spreminjajo ter se lahko privadijo novim razmeram. Vendar je smiselno, da aparata ne dobimo šele takrat, ko res ne slišimo več in si pomagamo z  branjem iz ustnic, temveč se zanj odločimo, ko se začno kazati prve težave pri poslušanju. Poslušanje sogovornika se nam morda res zdi samoumevno in avtomatizirano, a tisti, ki ne slišijo, se ob pogovoru z drugimi nezavedno utrudijo.

Obojestranski slušni aparat

Pri vožnji je pomembno, da nosimo slušni aparat obojestransko, saj lahko le tako pravočasno zaznamo zvok ter seveda razločimo od kje le-ta prihaja. Orientacija in hitrost – dvoje kar je v prometu še kako pomembno tudi pri sluhu, kajne?

Izguba sluha v najstniških letih je postala prava epidemija, saj ima eden od petih najstnikov težave s sluhom. Vzroki za tako veliko število najstnikov s težavami sluha tičijo v izpostavljenosti hrupu na zabavah, ob preglasnem gledanju filmov in poslušanju glasbe doma ali v družbi.

Ker svet postaja vse glasnejši, je tveganje za poškodbo sluha vedno večje in na to ni imun nihče, niti otroci in mladostniki. Ko se izguba sluha enkrat pojavi, le-te ni mogoče več povrniti nazaj v prvotno stanje.

In dejstva? Vsaka izpostavljenost morebitnemu hrupu ali glasnosti nad 85 decibelov lahko povzroči postopno izgubo sluha. Glasnost 85 decibelov predstavlja mestni promet ali šolska jedilnica. 105 decibelov jakosti lahko proizvede MP3 predvajalnik pri najvišji glasnosti. Ob takem hrupu lahko pride do delne izgube sluha že po 15 minutah poslušanja. Raven 110 decibelov predstavlja rock koncert ali glasen športni dogodek. Ob poslušanju pri takšni jakosti, je za poškodbo sluha dovolj že samo ena minuta izpostavljenosti.

Posledice izgube sluha v zgodnjem otroštvu so težje, kadar niso pravočasno prepoznane. V predšolskem obdobju je natančna slušna zaznava in razlikovanje slišanega pogoj za uspešen jezikovni razvoj. Posledice neprepoznane in neobravnavane izgube sluha imajo lahko dolgoročne posledice:

• Jezikovni razvoj je lahko upočasnjen in zakasnel.
• Posledične učne težave lahko vplivajo na pridobivanje izobrazbe.
• Komunikacijske težave lahko vodijo v socialno izolacijo, slabšo samopodobo …
• Zmanjšajo se lahko možnosti za različne aktivnosti (glasbena, športna dejavnost …)

Dobra novica je, da je izgubo sluha zaradi hrupa mogoče enostavno in popolnoma preprečiti. Ne glede na svoja leta imejmo do svojega sluha primeren odnos in ga ne obremenjujmo po nepotrebnem, npr. s preglasnim poslušanjem glasbe preko slušalk, v avtomobilu, na koncertu ali pa ob glasnih pokih pirotehničnih sredstev. Smotrno je, da na koncertu ne stojimo blizu zvočnika oz. si ob velikem hrupu namestimo v ušesa čepke, ki sluh varujejo. Torej poskrbimo za svoj sluh preden je prepozno, saj poti nazaj ni!

Kaj pa če je moj sluh že poškodovan?

Ob vsaki motnji, ki se zdi neobičajna, čeprav ni zelo huda, je smiselno obiskati zdravnika, saj okvara sluha vpliva na razumevanje, pridobivanje in izmenjavo informacij, zmanjšuje posameznikovo učinkovitost za delo ter kakovost življenja.

Včasih smo v dilemi ali je naš sluh res tako slab, da bi bilo treba obiskati zdravnika in se na specialistični ORL pregled niti ne naročimo. Če se ugotovi, da s sluhom ni vse tako, kot bi moralo biti, je potreben celovit ORL pregled, ki ga opravi specialist otorinolaringolog. Uporabo slušnih aparatov priporočamo, čim se opazi, da je pri osebi moten družbeni kontakt. Zanimivo je, da na naglušnost pogosto prej opozarjajo drugi, kot pa se tega zave oseba sama. Uho oziroma naglušna oseba z leti pozabi poslušati in tako se težave samo kopičijo.